Skoči na glavno vsebino

Gregorjevemu pravimo tudi slovensko Valentinovo. Nekoč je veljalo, da se na Gregorjevo ptički ženijo, saj je ta dan veljal za prvi spomladanski dan. Ravno iz tega razloga smo z otroki obeležiti ta dan s spuščanje ladjic v bližnjem potoku našega vrtca.

Na predvečer Gregorjevega naj bi se po vodi spuščale ladjice z ognjem, kajti, ko voda odnese ogenj, s seboj odnese tudi vse skrbi, slabo in prežene zimo. Drznili smo si spremeniti običaj in smo ladjice pospremili brez ognja, temveč prežete z lepimi mislimi in željami tako otrok kot odraslih iz vrtca.

Jutro smo začeli z gubanjem ladjic, se ob tem urili v ročnih spretnostih, jih okrasili ter jim šepetali svoje dobre želje za prihajojočo pomlad. Dopoldne je bilo sončno in toplo, kar klicalo je po pomladi in otroškem veselju. Po malici smo se odpravili na sprehod, sproti raziskovali naravo, uživali v sončnem dopoldnevu in skupnem druženju. Z veliko vnemo smo brezskrbno tekali po travniku, se smejali in ob tem prepevali nam ljube pesmi. Bil je prečudovit dopoldan, poln optimizna in veselega pričakovanja.

Ob potoku smo poiskali primerno mesto, da bi spuščanje ladjic bilo čimbolj varno. Prežeti s ponosom in upanjem, da njihova ladjica pluje najdlje, so otroci zrli za njimi, tekli ob potoku ter primerjali katera pluje najhitreje, katera bo potovala najdlje …

Žarečih obrazov smo se vrnili v vrtec, prepričani, da bo pomlad čudovita, prepolna čarobnih trenutkov, ki jih bomo nosili zapisane globoko v naših srcih.

Zapisala: Lili Stokić, dipl. vzg.

Dostopnost